Oblačila iz naravnih materialov. Narejena, da trajajo in da jih nosimo z mislijo na prihodnost.
Ta oblačila ne sledijo modnim trendom. Niso vezana na sezono in niso ustvarjena za hitro menjavo. So oblačila, ki jih izbereš premišljeno in nosiš dolgo.
Kako so nastala naša oblačila?
To niso oblačila za eno sezono. So oblačila za življenje.
Naravni materiali brez umetnih dodatkov
Premišljeni kroji, ki niso vezani na modo
Ročna izdelava in pozornost do detajlov
Oblačila za vsak dan, ne za razkazovanje
Za kolekcijo stojita Nina in Elmira.
Nina iz Slovenije z jasno vizijo in odgovornostjo do tega, kako oblačila nastajajo. Elmira iz Kazahstana z dolgoletnim znanjem šiviljstva in dela z naravnimi materiali. Skupaj ustvarjata oblačila, pri katerih ima vsaka odločitev svoj razlog.
Znanje dela z lanom, volno in drugimi naravnimi tkaninami je v Evropi skoraj izginilo. Tam, kjer se je ohranilo, ga spoštujemo. Izbiramo materiale, ki dihajo,
ki se starajo lepo in ki z leti ne izgubijo vrednosti.
Trajnost ni oznaka. Je uporaba. Oblačilo, ki ga nosiš več let. Je trajnostna izbira. Kupiti manj. Izbrati bolje. Nositi dlje.
Zakaj smo naša oblačila poimenovali s tradicionalnimi slovenskimi imeni?
NAŠIH PRABABIC NI VEČ, NJIHOVO ZNANJE IN VEŠČINE OSTAJAJO.
Tradicionalna slovenska imena naših oblačil niso izbrana naključno in niso okras. Izbrana so kot izraz spoštovanja do znanja, dela in načina življenja, ki je oblikoval človek pred nami.
Naše prababice niso sledile trendom. Oblačila so nastajala iz potrebe, iz razumevanja materiala, časa in prostora. Vsak kos je imel svoj namen, svojo vrednost in svojo trajnost. Njihova imena so ostala kot tiha priča tega odnosa do sveta.
Z izbiro teh imen ne ustvarjamo nostalgije in ne obujamo preteklosti zaradi podobe. Opozarjajo nas, da oblačilo ni le predmet, temveč rezultat znanja, potrpežljivosti in odgovornosti. Tako kot nekoč tudi danes verjamemo, da ima to, kar nosimo, pomen.
Imena so del oblačil. Tako kot vrednote, iz katerih so nastale.
Zavedamo se truda, ki so ga vložile naše prababice, in znanja, ki so nam ga zapustile. Njihovo delo ni bilo samoumevno in ni bilo lahko. Prav zato čutimo odgovornost, da njihov način življenja, njihove običaje in tradicijo ohranjamo. S tem jim izkazujemo spoštovanje in iskreno hvaležnost.
