Oblačila iz naravnih materialov, ki jih bodo vaše vnučke z veseljem nosile, če jih bodo našle na podstrešju.

Odgovorno – ekološko – naravno

Kako so nastala naša oblačila?

VSE V ŽIVLJENJU JE PROCES. PROCES, KI JE VIJUGASTA CESTA POLNA LEPIH IN NE TAKO LEPIH STVARI.

Verjamem. Nič se ne zgodi po naključju. Nič! Ampak z namenom. Ideja pride do nas, ko smo dozoreli. Ko dovolj zaupamo in smo popolnoma predani. Le tako nas lahko vodi in nam pomaga priti na cilj. Včasih je končni projekt popolnoma drugačen od začetne ideje. Ampak vse v življenju je proces. Proces, ki je vijugasta cesta polna lepih in ne tako lepih stvari. Ampak važno je, da smo predani. Le tako bomo izpolnili, kar smo si zastavili.

Tako sta se našli tudi Nina in Elmira. Prva iz Slovenije z vizijo in veliko željo po realizaciji ideje, ki ji je bila naklonjena. Druga iz Kazahstana, z oblikovalskim in šiviljskim znanjem. Vsaka od naju s svojo polovico vizije, želje, znanja in odgovornosti, ki je bila potrebna, da nastane celota – najin skupni projekt – trajnostna, etična in tradicionalna kolekcija oblačil. Nina in Elmira, ki sta zaljubljeni v naravne materiale in dediščino.

V času naših prababic so bili neredki primeri, kjer so v isti hiši zaključili krog od semena do oblačila. Iz posajenega semena je zrastel lan, ki so ga poželi, obdelali, izdelali niti, stkali platno, ukrojili in sešili v novo obleko. Sedaj je drugače. Pridelava in predelava naravnih tkanin je skoraj izumrla. Trajnostnih in naravnih materialov izdelanih v Evropi ni več mogoče najti.

V Elmirini domovini in bližnjih državah pa se je tradicija naravnih materialov ohranila. Kljub temu, da so naravni materiali preprosti, trpežni in skromni, je delo z njimi lahko zahtevno, če jih ne poznaš. Elmira je poznavalka naravnih tradicionalnih materialov in njihovega izvora, ker jih pri svojem delu redno uporablja. To nama je omogočilo, da je najin projekt resnično zaživel.

Zakaj smo naša oblačila poimenovali s tradicionalnimi slovenskimi imeni?

NAŠIH PRABABIC Z ZNANJEM IN VEŠČINAMI O IZDELAVI OBLAČIL NI VEČ.

Le fizično jih ni. Energetsko še vedno bivajo v nas. Nič se ni izgubilo. Vse je ostalo. Le pravi čas je potreben, da njihova nevidna vez spet pride na plano. Ne smemo biti prevzetni in se počutiti izbrane. To ni izbira. Naša odgovornost je, da razumemo sporočilnost vrednosti naše dediščine. To častno nalogo so nam zaupale naše prababice. Odgovornost do tradicije je spoštovanje naših prednikov. Tihi signali nas spodbujajo, da je čas za spremembe. Prababice so nam zapustile tiho zavedanje, da je dediščina in tradicija del nas in da brez nje naše bivanje ni možno. Spomin na njih naj nas opomni, kako smo izgubili osredotočenost. Naš egoizem in želja po udobju sta nam zameglila telo, um in duha.

Če bomo pripravljeni slišati njihovo neslišno sporočilo, bomo lahko našli izvorno bit. Na vseh treh ravneh našega bivanja: fizičnem, psihičnem in duhovnem. Njenemu glasu se zaradi lastnega hedonizma skušamo ogniti in ga potlačiti v podzavest, ampak prihaja na plan vedno znova. Vsakič bolj močan in glasen. Dokler ga ne bomo hoteli slišati, bo trmasto vztrajal. Če bo naš ego premočan, lahko tudi utihne in se ne oglasi več. Obmolknil bo, ko bo prepozno.

Pošteno je, da se prednikom zahvalimo za njihovo modrost in tradicijo. Zahvalimo se v želji, da nas lahko njihov tihi glas spravi na pravo pot. Na pot odgovornega življenja z namenom.

Izvorna, poglobljena in odgovorna pot. Pot, ki nas vodi nazaj k našemu bistvu. Naša moč izhaja iz izkušenj in odgovornosti naših prednikov. Iz glasu odgovornosti, ki ga nočemo slišati, zato je zaprašen in nam skoraj neslišen. Ampak njegova srčika – bit – je živa in močna. Ne more se izgubiti, mogoče jo je slišati. Seme spoznanja lahko vzklije, le dovoliti mu moramo. Mi. Sami. Le tako lahko postanemo potešeni in prekipevajoči od življenja.

Resnični blagoslov je, da si lahko dovolimo sanjati in odkrivati. Da lahko odkrijemo svoje poslanstvo, namen in začutimo čudež – ŽIVLJENJE. Da lahko živimo in delamo za to, kar nas bogati . Ampak za ta blagoslov se moramo v prvi vrsti odločiti sami. Odločiti, da prisluhnemo glasu, ki so ga nosile v sebi naše prababice. Pot spoznanja bo dolga, ampak vredna vsakega koraka.