»Duša je brezkončen dih življenja. Ogenj, ki preveva vse telo in daje človeku življenje. Navdih, ki stremi k dobremu, medtem ko meso teži h grehu. Tako kot duša oživlja in krepi telo, tako tudi sonce in luna in drugi planeti s svojim ognjem grejejo in krepijo nebo nad nami, in mu tako dajejo svojo moč«. (zapis St. Hildegarde o duši)

Je prostor notranje tišine in duhovni čudež. Utišati um, da dopustimo, da se izvorno lahko spet vrne. Gre za predanost, zavedanje in ljubečo pozornost. Je najvišji izraz duhovnega življenja, ki temelji na spoštovanju svetosti življenja. Izvira iz nevidnega vira, ki ga razumsko ne moremo zaznati. Je duhovno zrenje. Dopuščanje, da nevidno deluje v nas, da nas najprej »izprazni« in nato napolni z novim zavedanjem. Le tako se lahko odpre nevidna nit, ki nas povezuje s sočlovekom in presežnim.

Beseda je ton, vibracija. Zvok, ki nastane, ko dihu dodamo glas. Beseda je vibracija, združena z namenom in namero. Ko se predamo besedam, ki jih izgovarjamo naglas ali tiho, duhovna moč oživi v nas. Takrat se lahko začne poglobljen notranji pogovor, ki ima konkreten namen. Notranji pogovor, ki se zapiše v srce. Odprto srce pomeni stalno notranjo razpoložljivost, postane naša življenjska drža. Je spoznavanje s presežnim. Notranji pogovor zdravi dušo. Nas varuje. Sproži naše zaupanje, da smo tu z namenom. Da smo kot čudež, le da se tega ne moremo zavedati, ker za to nimamo pravega vedenja in orodja. Notranji pogovor nas pripravlja na prejemanje odgovorov. Na duhovni ravni, ki je nad našim umom. Naše oči vidijo drugače. Naši čuti občutijo drugače. Občutimo smisel, ki je nad snovnim.

Duhovno neravnovesje nam govori, da se moramo ponižati in si priznati, da potrebujemo pomoč. Pomoč, ki jo iščemo s srcem. Prosimo za vztrajnost. Napake več generacij so pustile v nas zakoreninjene vzorce, ki jih bomo začeli odpravljati, mogoče celo povsem odpravili v naše dobro in v dobro naših otrok.

Zakaj so za kontemplacijo gregorijanski korali tako pomembni?

Gregorijanski korali so duhovna simfonija notranje spokojnosti. Harmonija, ki sega tudi onkraj sluha in snovno zaznavnega sveta. Napevi s svojo izrazito melodijo in duhovno tonaliteto zagotavljajo akustično ozadje, ki poveliča kontemplativno izkušnjo meditacije. Vsak spev je prežet z duhovno simboliko in molitvijo. Gregorijanski korali so kot most med fizičnim in duhovnim, med videnim in nevidnim. Notranji pogovor z vibracijami zvoka, uglašenega na 432 Hz. Skozi harmonijo zvoka in molitve raziskuje, odkriva in omogoča poglabljanje v božansko skrivnost. Korali so prostor, kjer se dimenzija časa ustavi, ker se dotika večnosti. Duhovno postane otipljivo. Pogovor, ki našo dušo napolni z mirom, tišino in hvaležnostjo.

Temelj gregorijanskih koralov so solfeggio frekvence, ki tvorijo šesttonsko lestvico. Napevi in specifični toni solfeggio lestvice, zapeti v harmoniji, so pomenili duhovni blagoslov. Vsak solfeggio ton je sestavljen iz natančno določene frekvence. Danes poznamo solfeggio lestvico kot sedem padajočih not, povezanih z lestvico Do-Re-Mi-Fa-So-La-Ti. Prvotna lestvica je uporabljala 6 padajočih not, označenih z Ut-Re-Mi-Fa-Sol-La.

Solfeggio lestvico je prvi zapisal benediktinski menih Guido iz Arezza, kot pripomoček za lažje učenje spevov in napevov. Zlogi lestvice izvirajo iz Hvalnice Janezu Krstniku, Ut Queant Laxis, avtorja Paulusa Diaconusa.