IMAMO SVOBODNO VOLJO, DA SE LAHKO ODLOČIMO, KAKO BOMO ŽIVELI, KATERE VREDNOTE BOMO SPOŠTOVALI, S KOM BOMO HODILI PO POTI ŽIVLJENJA. IMAMO MOŽNOST IZBIRE. ZARADI SVOBODNE VOLJE NISMO KOT RAČUNALNIKI. POLJUB LJUBLJENE OSEBE NI PROGRAMIRANO DEJANJE, AMPAK NAŠA SVOBODNA IZBIRA.

Ne smemo pozabiti, da s svobodno voljo hodita z roko v roki odgovornost in vest. Odgovornost in vest nas usmerjata, da ne zaidemo s poti. Da ostanemo skromni. Zavedamo se, da nič ni samoumevno, da ima vse svoj namen.


Odgovoren jaz nasproti zapeljivemu egu. Naša izpolnitev ni pogojena s samouresničenjem lastnih želja in potreb. Izpolnitev pride le s harmonijo celotnega kozmosa. Z dotikom presežnega. Odnos med mikro- in makrokozmosom obstaja. Mogoč je le na izjemno subtilni ravni. Oba svetova sta usodno povezana.

Skupnost je danost z namenom varnosti, zadovoljstva in pripadnosti. Ne samo zato, da se imamo lepo in da zadostimo svojim lastnim željam in užitkom, ampak predvsem zato, da z našim bivanjem ne škodimo, ampak ohranjamo in ustvarjamo. Da smo predani in zaupamo. Da se ne zadovoljimo le z zdaj in tukaj. Da prispevamo in delimo. Da smo del in hkrati celota. Da smo odgovorni.

Našim prednikom je bila skupnost vedno svetinja in zaklad. Več generacij skupaj je živelo v razširjeni skupnosti. »Pranona« in »pranono«, »nono« in »nona«, mama in oče in otroci. Skrbeli so eden za drugega. Pomagali so si med sabo. Člani družine so se lahko zanesli eden na drugega v dobrem in slabem. Vsi skupaj pa so zaupali, da je na začetku in koncu Nekdo, ki ve za njihov namen in poslanstvo, čeprav sami ne vedo zakaj. Živeli so v zavezanosti in odgovornosti do sočloveka.

V naši hiši se te zgodovinske tradicije naših prednikov in njihove skupnosti srčno zavedamo in jo spoštujemo. Tradicijo skušamo po najboljših močeh ohranjati. Ne le zaradi tradicije in hvaležnosti do naših prednikov, ampak zaradi Resnice. Ker je tako prav. Skozi leta se je oblikovala čudovita skupnost. Skupnost, ki jo veže zaveza do odgovornega življenja.