"ČE PA DUŠA ČUTI, DA JI JE V TELESU NEKAJ ODVRATNO, STISNE SRCE, JETRA IN OŽILJE. PRI TEM SE OKOLI SRCA POJAVI NEKAKŠNA MEGLICA, KI GA ZAVIJE V TEMO, TAKO DA ČLOVEK POSTANE ŽALOSTEN.

»Po žalosti se zbudi jeza. Če je človek medtem videl, slišal ali mislil na nekaj, kar mu zbuja žalost, potem meglica žalosti, ki mu je okužila srce, ustvari topel dim v vseh sokovih in z njim obda tudi žolč, ga razburi in tako se iz zagrenjenosti žolča molče dvigne jeza.


Če človek ne dopusti, da bi jeza izbruhnila, temveč se molče sprijazni z njo, se žolč zopet pomiri. Če pa se še naprej jezi… se zbudi črni žolč… Tisti človek, pri katerem ima žolč večjo moč od črnega žolča, bo z lahkoto ukrotil jezo. Tisti pa, pri katerem ima črni žolč večjo moč od žolča, je nagnjen k nagli jezi in se hitro razburi.” (zapis Svete Hildegarde).

Črni žolč je slab telesni sok, ki je nastal ob izvirnem grehu in je od takrat prisoten v telesu slehernega človeka. Je temno obarvan in grenak. Vsebuje zlo. Je pregreha, ki spodbuja negativne duševne lastnosti. Razlije se po telesu in ga zastrupi. Povzroča žalost in jezo. Človek s presežkom črnega žolča je žalosten, ne verjame nobeni tolažbi in se ne more ničesar veseliti. Črni žolč povzroči nered in neravnovesje sokov.

Da se črni žolč pomiri, je potrebna disciplinirana, ponižna in skromna človeška drža. Vrline, ki temeljijo na nespremenljivih zakonih, vrednotah in morali. Vrline, ki so del dediščine naših prednikov. Zaznati, spoznati in ponotranjiti nekaj novega je mogoče le tako, da staro in pozabljeno ponovno obudimo. Celota je izpolnjena, ko je izpeljan celoten proces. Proces je namenoma težak in zahteven. Prodor v globino zahteva napor, ki ga ne zmorejo vsi. Ne zmorejo vsi tisti, ki si rečejo, da ne zmorejo. Če bi besedi ne zmorem zamenjali z besedo nočem, bi lažje vstopili v sam proces.

Našim prednikom je močna vez z naravo povedala, kdaj je čas za OČIŠČENJE telesa in duha. Zato so vedeli, kaj izbrati, kje izbirati, kdaj zbirati in kako uporabiti hrano in zdravilne esence, ki niso vsebovale le zdravilnih kemičnih snovi, ampak tudi energijsko moč. Poznali so OČIŠČEVALNO MOČ DIMA iz zelišč. Telo so razstrupljali na telesni ravni z ZDRAVILNO TOPLOTO in ZELIŠČNIMI PRIPRAVKI.

Energetske poti so odpirali z AKUPRESURO. ENERGIJA KAMNOV in ZDRAVILNI ZVOK sta jim pomagala ohranjati vez s stvaritvijo in presežnim. POČITEK za njih ni pomenil brezdelja in hedonističnega užitka, ampak je bil čas, ki jim je vlil nova spoznanja in odprl pot za naprej. Bil je čas iskanja miru v duši, vedrine v srcu, zaupanja in hoje po pravi poti. Čas NOTRANJEGA POGOVORA in KONTEMPLACIJE.