KRISTALI NISO ČUDEŽNI IN MAGIČNI. NE MOREJO NAM RAZODEVATI RESNICE IN NISO KULT. STVARSTVO NE MORE BITI STVARNIK.

Bili so ustvarjeni in čeprav prekrasni, ne ustvarjajo in ne smejo biti čaščeni po Sveto. So le orodje, s pomočjo katerega lahko začnemo iskati presežno bistvo.


Bili so nam naklonjeni, da lažje zaznavamo tisto, česar ne vidimo. Kristali so le del, ki sestavlja celotni vzorec. Narava dela vse po vzorcu. Naravne vzorce lahko prevedemo v besedo obred. Obred se ponavlja z namenom. Je posvečen čas in posvečen prostor.

Človek je fizično in duhovno bitje, ki je podrejen naravnim zakonom in višjemu bistvu. Človek s snovnim ne more doseči presežnega. Lahko pa s pravilno uporabo snovnega spet vzbudi prvinske silnice, ki ga vodijo do izvornega.

Kristale lahko zaznavamo na zavestni in nezavedni ravni. Zavestno raven predstavljajo čutila (videz, dotik, okus…) in čustva (radost, mirnost, strah…). Nezavedna raven je intuicija. Je tisto, kar je očem skrito. Intuicija je kot naša vest. Nekajkrat se oglasi. Če je ne slišimo, obmolkne in zakrni. Intuitivni kanal ne oddaja več informacij, ki jih potrebujemo za zaznavanje neotipljivega. Naša dovzetnost za iracionalno in nezavedno se izgubi. Intuicija nam pomaga v našem pregrešnem življenju. Vodi nas in usmerja. Čeprav smo jo popolnoma zanemarili, je še vedno živa in čaka nekje v nas, da jo obudimo. Zaznati, spoznati in ponotranjiti nekaj, na kar smo pozabili, je mogoče le tako, da staro ponovno obudimo. Ko se enkrat zavemo presežnega sveta, se nam odprejo oči in začnemo povsem drugače gledati na svet, ki smo ga vajeni. Vse znano in običajno se prebudi v preobraženi podobi.

Sveta Hildegarda piše o kristalih…
Kako so nastali?

Kako so nastali?

“Na vzhodu, v deželah, kjer vlada močno sonce, nastajajo žlahtni kamni in biseri. Hribovje, ki se tam dviguje, se na soncu močno ogreje in vsebuje vročino, ki je podobna soncu; tudi reke, ki tečejo skozi tiste dežele, spričo hude vročine nenehno vrejo. Kadar te reke poplavijo, se voda dvigne do žarečih hribov. Na krajih, kjer se voda dotakne ognja, nastane nekaj, kar je podobno peni, ki nastane, kadar vodo polijemo preko razbeljenega železa ali razbeljenih kamnov. Imenuje se »singelent«. Ta pena se prilepi na obronke hribovja in v treh do štirih dneh otrdi v kamenje. Ko se voda umakne in se vrne v rečne struge, se ta pena, ki se na različnih mestih drži gora, začne sušiti pod vročimi sončnimi žarki. Ko se posuši, iz nje nastanejo dragi kamni. Pena se posuši ob različnih urah. Sončna toplota pa je ob različnih urah različna in od tega je odvisno, kakšne barve bodo kamni in kakšne bodo njihove moči. Dragi kamni se potem odlepijo od gora in popadajo v pesek. Ko reke zopet poplavijo, valovi odnesejo vrsto kamnov in jih naplavijo v drugih deželah, kjer jih najdejo ljudje.”

Kakšna je narava kristalov?

“Omenjeni hribi, ki so obdani z mnogimi velikimi dragulji, žarijo kot sončni žarki. Tako dragi kamni nastanejo iz ognja in vode; zato vsebujejo ogenj in vlago ter raznovrstne moči in sile, ki jih lahko uporabimo na različne načine, vendar ne le takšne, ki so človeku v korist. Ne moremo jih uporabiti za zapeljevanje, nečistovanje, prešuštvo, sovraštvo, umor in kar je še pregrešnega in človeku škodljivega. Kajti narava dragih kamnov zahteva to, kar je vzvišeno in koristno, odvrača pa vse, kar je nizkotno in zlo, prav tako kakor krepost odklanja pregreho in kakor pregreha in krepost ne moreta delovati skupaj.”

“Vsak kamen vsebuje ogenj in vlago. Hudič se boji dragih kamnov. Sovraži in zaničuje jih, ker ga spominjajo na blišč, ki je obdajal njega samega, preden je padel s častnega položaja, ki mu ga je naklonil Bog. Sovraži jih tudi zato, ker nekateri dragi kamni nastajajo iz ognja, v katerem se on v kazni cvre. Po Božji volji je padel v ogenj in bil poražen. Ogenj ga porazi vedno, kadar navdih Svetega duha reši ljudi iz njegovih krempljev.”

Kakšen je namen kristalov?

“Prvemu angelu je Bog v resnici dal lepoto kot iz dragih kamnov, ki jih je Lucifer videl, kako se svetijo v božanskem zrcalu, in iz njih je prejel svoje znanje ter v njih spoznal, da Bog želi izvesti veliko čudes. Tedaj se je njegov um dvignil v ponos, ker je lepota kamnov, ki je bila v njem, zasijala v Bogu. Mislil je, da je lahko enak Bogu in več, zato je njegov sijaj ugasnil. Toda tako kot je Bog povzdignil Adama na boljši del, tako Bog ni dovolil, da bi propadla ne lepota ne vrlina kamnov, saj je želel, da ostanejo na zemlji v čast in blagoslov ter za uporabo v zdravilstvu.”