MLINI OB KRANJŠKU

 

Že večkrat smo omenili da na kraškem povšju ni tekočih rek, saj te hitro ponikniejo v podzemlje. Zato je območje med Vrhemi in Rašo izjemnega pomena, saj je imelo to območje na površju reko in manjše potoke. Vodno silo so tamkajšnji domačini spretno uporabljali za poganjanje mlinov, ki so jih potrebovali za mletje žit. Na tem območju se je vrstilo več kot 30 mlinov. Mline so ljudje poimenovali opisno (npr. mlin na en kamen) ali pa z imeni njihovih lastnikov. V mlinih na kamen so mleli mešano žito, pšenico za belo moko in ajdo. V mlin ob zgornjem toku Kranjška so nosili domačini iz Vrhov. V spodnji del pa tudi številni širom Krasa. V času suše, ko je potok presahnil, pa so bili domačini primorani oditi vse do mlina Močilnika v kraju Lozice. Ko so začeli za poganjanje mlinov uporabljati elektriko, so začeli tovrstni mlini propadati, številne pa je med vojno požgal okupator.

 

Izhodišče pohodne poti je križišče med vasema Stomaž in Razguri, od koder se nato spuščate ob potoku Kranjšek. Pot je oprmljena z dvema večjima informativnima tablama in s številnimi manjšimi usmerjalniki. Tako si lahko ob poti ogledate ruševine in ostanke nekdanjih mlinov: Guštinovega, Markovega, Hribovega, Ozbičevega, Menihovega, Škofovega in Gorupovega mlina.

Dolžina krožne poti: 4,5km

Zahtevnost: srednje lahka

Višinska razlika: 100 m

 

Območje Vrhe je slikovito hribovita pokrajina z manjšimi posejanimi vasmi. Območje je umirjeno in razprostira številne lepe razglede proti Krasu ali nasprotno proti Vipavski dolini. Priporočamo tudi ogled manjše cerkvice Sv. Ane, ki se nahaja malo naprej od vasi Vrabče.

 

 

 

 

 

Fotografije iz:

Zgibanka

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cerkev_svetega_Toma%C5%BEa_Stoma%C5%BE_Se%C5%BEana_1880.jpg

http://www.buhtl.com/wordpress/cerje/

https://get.google.com/albumarchive/114809444383561947910/album/AF1QipMhbwBbkp2xZefviI0GBUylI5bLAz217nBrD67f